Spoštovani!
Medtem, ko se tudi preko medijev dnevno slovensko javnost seznanja z izginotjem nekaterih "eksotičnih" živalskih in rastlinskih vrst, v nam oddaljenih deželah, pri varovanju katerih nemalokdaj sodelujejo tudi naši sodržavljani, pa nam sočasno pred očmi izginevajo vrste in njihove populacije, na katere bi morala biti naša država in sodržavljani upravičeno ponosni. Žal se to nemalokrat dogaja pred očmi ali z vedenjem posameznikov, organizacij ali celo državnih inštitucij, ki bodisi nimajo poguma, da bi to izpostavili, se temu uprli, ali pa preprosto uporabili svoja pooblastila in izvršili zakonska določila, ki ta področja pokrivajo.
Podoben primer se je nedavno zgodil na potoku Krumpah v zaselku Planina v občini Ljubno. Potok spada v Zgornje Savinjski ribiški okoliš, s katerim skladno s koncesijsko pogodbo upravlja Ribiška družina Ljubno ob Savinji. Sam po sebi morda za navadnega človeka res ne bi bil nič posebnega, če ne bi predstavniki Biotehniške fakultete ob vzorčenju primerkov potočne postrvi skupaj s predstavniki Ribiške družine Ljubno ob Savinji in Zavoda za ribištvo Slovenije v njem odkrili 100% gensko čiste populacije donavske potočne postrvi. Odkrita populacija je bila omejena na del med izvirom oziroma odvzemom vode za potrebe prve na vodotoku male hidro elektrarne (v nadaljevanju MHE) in stavbo oziroma iztočnim mestom iz nje. Populacija je po naših ocenah štela okrog 100 primerkov. Donavska potočna postrv oziroma njena populacija je v preteklih desetletjih postala ogrožena zaradi krčenja njenega življenjskega prostora kot posledica posegov v okolje bodisi zaradi regulacij, gradenj vodnih objektov ali (malih) hidroeletrarn, na žalost pa tudi zaradi nestrokovnega vnosa sorodnega genskega tipa domesticirane potočne postrvi - t.i. atlantskega tipa. Zadnje desetletje se vse organizacije povezane z ribištvom trudijo ohraniti zadnja zatočišča teh populacij, ki so praviloma vezane na izvirne dele majhnih potokov v odmaknjenih predelih, kjer jih ni uspela doseči uničujoča človeška roka in so izjemno majhne, saj štejejo v izoliranih predelih le največ nekaj sto primerkov, kar je komajda dovolj da se populacija obnavlja. Številne genske raziskave strokovnjakov iz Biotehniške fakultete, Zavoda za ribištvo Slovenije in predstavnikov ribiških družin so v zadnjem času na območju celotne Slovenije odkrile le peščico takšnih populacij, ki bi ob smotrnem načrtovanju upravljanja s celotno populacijo lahko zagotovile temelje za morebitno ponovno repopulacijo domorodne gensko čiste postrvi vsaj v nekaterih vodotokih v Sloveniji.
Na odkrito populacijo, ki je (bila) ena od treh v našem ribiškem okolišu smo (bili) izjemno ponosni in skupaj z biologi iz Biotehniške fakultete ter Zavoda za ribištvo RS smo snovali pilotni projekt upravljanja z čisto domorodno potočno postrvjo, ki bi bil izjemnega pomena na celotnem področju Slovenije.
Žal so se ti načrti razblinili 30.9.2018, ko smo bili v večernih urah obveščeni, da je potok Krumpah presahnil, domnevno zaradi sanacije zajetja Male hidroelektrarne v njegovem zgornjem delu, kjer je storilec zabetoniral odvzemno mesto in preprečil pretok, ki bi zagotavljal ekološko sprejemljiv pretok za preživetje rib in ostalih vodnih organizmov.
Ribiška družina Ljubno ob Savinji o dogodku kljub temu, da izvajalca to obvezuje zakonodaja, ni bila obveščena, sklepamo pa, da se je poseg zgodil že v mesecu septembru ali celo avgustu.
Na kraj dogodka sta nemudoma odšla naša ribiška čuvaja, ki sta žal lahko le potrdila opisano stanje in situacijo fotografirala. Zaradi skorajda popolne presušitve in domnevno tudi vnosa cementnega mleka v preostanek vode, v vodotoku na tem odseku nismo več zaznali rib ali rakov.
Ljubenski ribiči pristojne službe že vrsto let opozarjamo na težave, ki jih povzročajo male hidroelektrarne v porečju rečice Ljubnice, katere pritok je tudi potok Krumpah in nespoštovanje določil iz vodnih pravic oziroma koncesij za posebno rabo vode, ki nosilcem nalagajo zagotavljanje določenega ekološkega minimuma in v primeru ko le ta ni določen ohranjanje ugodnega ekološkega stanja. Praviloma velika večina lastnikov tovrstnih objektov za rabo vode le tega ne zagotavlja ampak v sušnem času celo dodatno zasilno preusmeri vso vodo v svoje objekte, medtem ko struge potokov skorajda presahnejo, vodne živali pa so prepuščene milosti in nemilosti različnih plenilcev, suši ali pozimi zmrzali.
V omenjenem primeru je zadeva celo bolj končljiva, saj gre za objekt in poseg v območju t.i. Smrekovškega pogorja, ki je naravna vrednota državnega pomena.
Več o samem posegu, posledicah ter kršitvah lahko preberete v prijavi, katero smo poslali na vse pristojne inštitucije, med njimi Inšpektorat za okolje in prostor; Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo; seznanili pa tudi Zavod za varstvo narave, Direkcijo za vode in Zavod za ribištvo Slovenije.
Skupaj s predstavnico Zavoda za ribištvo Slovenije smo 4.10. z našo izlovno ekipo izvedli kontrolni izlov in v celotnem odseku našli tri (3) primerke potočne postrvi dolžine med 13 in 17cm, kar tudi v primeru, da smo ob izlovu zaradi reliefa zgrešili še x 100% osebkov, pomeni, da se ob domnevno 6 preostalimi osebki populacija ne bo mogla več obnoviti. Skupaj s strokovnjaki iz Biotehniške fakultete in Zavoda za ribištvo bomo poskusili nemudoma skupaj izvesti ukrepe, ki bi morda lahko dali vsaj kanček upanja za preživetje te populacije, vendar sedanje ugotovitve tega upanja žal ne dajejo.
Do trenutka pisanja tega sporočila smo prejeli potrdilo tako okoljske kot tudi ribiške inšpekcije, da sta sprejeli prijavo. Upamo le, da bodo tako njuni nadaljnji ukrepi kot tudi ukrepi drugih služb dovolj hitri in usmerjeni ne le v sankcijo povzročiteljev, temveč tudi v preventivno delovanje v izogib ponovitvi podobnih dogodkov, saj se z nihanjem in presihanjem vodotokov zaradi MHE na našem območju srečujemo že vrsto let.
Nad odzivom inšpekcijskih organov smo upravičeno bili ogorčeni že leta 2013 in 2014, ko smo ob posegu v reko Savinjo v Lučah, ki je bil posledično tudi medijsko precej odmeven, zaradi izvedbe posega brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja in kršenja več določil zakonodaje iz področja varovanja narave ter naravovarstvenih smernic EU, posredovali pisno pritožbo zoper Republiko Slovenijo in pristojne organe na Evropsko komisijo. Posledično smo bili v času tik za tem kot očitno neke vrste povračilni ukrep deležni nadzora vseh inšpekcijskih organov, katerih ukrepanje bi se pričakovalo v omenjenem primeru in se pričakuje tudi v tokratnem primeru, zato smo kljub odzivu tudi tokrat upravičeno skeptični do učinka, vendar vseeno upamo in pozivamo k neodvisnosti in korektnosti postopka, predvsem pa k poostrenemu nadzoru nad odvzemom vode za potrebe posebne rabe iz površinskih vodotokov, nemudni določitvi ekološko sprejemljivih pretokov na vseh mestih odvzema vode za posebno rabo, kjer za to obstajajo podeljene vodne pravice oziroma koncesije ter takojčnjo vzpostavitev ekološko sprejemljivega stanja. Glede na to, da smo nepridobitna organizacija, ki deluje v javnem interesu in naše delo pušča precejšen pečat v našem okolju, ter ribištvo nenazadnje pomeni izjemen delež turistične ponudbe na območju občin Solčava, Luče in Ljubno, se ob takšnih dogodkih upravičeno sprašujemo in dvomimo v pravno in pravično organiziranost naše države ter njenih služb, še bolj pa v upravičenost delovnih mest le teh sektorjev. Narava in njene vrednote so največji kapital naše domovine, ki pa ga žal mnogi, zlasti med voditelji, ne znajo pravilno prepoznati, zaščititi in resnično trajnostno izkoristiti.
S spoštovanjem,
Predsednik RD Ljubno ob Savinji:
Križnik Gregor
